Kaj moramo vedeti o starosti in staranju ter pomen vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih - individualno

  • 263.52€

  • 292.80€
  • Brez DDV: 216.00€
  • Blagovne znamke Perfectus
  • Šifra: IZOB20212004
  • Razpoložljivost: Na zalogi

Bi radi svojo starost doživeli srečni in vitalni?

Potem se naročite na naše predavanje!

Starost je sestavni del procesa staranja in odvisna od tega, kako jo posameznik sprejema.

To pa je odvisno od njegovega načina življenja, skrbi za zdrav način življenja in kakovostnega doživljanja samega sebe v procesu staranja.

Življenjska doba se dviguje. Družba, tudi slovenska, se bo morala sprijazniti z dejstvom, da so starostniki v tretjem in tudi četrtem življenjskem obdobju še vedno vitalni in polni energije.

Obenem pa premorejo tudi veliko znanja, sposobnosti in veščin.

V okviru predavanja bomo obravnavali naslednja področja:

  • Pojem gerontologije
  • Ljudje in staranje
  • Problem starajočega se prebivalstva v Sloveniji
  • Potrebe in pomen starejših in invalidnih oseb
  • Vloga družine pri negi na domu za starejše in invalide
  • Biološko-psihološko-družbeno-duhovni model
  • Življenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju naj bo čim bolj kakovostno
  • Pomen prostovoljstva za kakovostno življenje starostnikov v 3. in 4. življenjskem obdobju.

Spoznali boste:

  • Sodobne programe za kakovostno staranje in vseživljenjsko učenje
  • Osnovne elemente in tehnike vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

Osredotočili se bomo na motivacijo zaposlenega odraslega. Odrasle zaposlene je potrebno čim bolj dejavno vključevati v učne dejavnosti.

To daje smisel učenju in je učečim v zadovoljstvo. Učenje je namreč sredstvo za lažje obvladovanje izzivov prehajanja med različnimi življenjskimi obdobji in prelomnicami.

Zmožnost za učenje imajo vse generacije, tudi odrasli.

Učimo se namreč od rojstva do smrti, zato je pomembno, da vse izkušnje in znanje, ki smo ga usvojili, znamo koristno izrabiti.

Za medgeneracijsko učenje je velikega pomena medgeneracijska solidarnost. Ta je sestavljena iz več solidarnosti.

Bengston in Roberst (1991) jih delita na:

  • »Asociacijske solidarnosti (interakcije in skupne aktivnosti),
  • Čustvene solidarnosti (pozitivna čustva in njihova vzajemnost),
  • Konsenzualne solidarnosti (skladnost vrednot, stališč in prepričanj),
  • Funkcionalne solidarnosti (pomoč, izmenjava resursov),
  • Informativne solidarnosti (izvrševanje družinskih norm in dolžnosti) in
  • Strukturne solidarnosti (struktura in karakteristike družine ter njenih članov).

Vse to in še več izveste na naših predavanjih.

Pridite in se nam pridružite.

Veseli Vas bomo!


Napišite mnenje

OPOMBA: HTML koda se ne prevaja!
    Slabo           Dobro